Kako je dedič kozmetičnega imperija Trumpa spodbudil k poskusu prevzema Grenlandije

Poželjivo pogledovanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa h Grenlandiji, ki zadnje čase zaposluje ves svet, ni novost. Trumpa je arktični otok zanimal že v prvem mandatu, ko je leta 2018 nekega dne na sestanek poklical svetovalca za nacionalno varnost Johna Boltona.

"Dejal mi je, da mu je znani poslovnež predlagal, da ZDA kupijo Grenlandijo," je Bolton povedal novinarjem britanskega Guardiana.

Znani poslovnež ni bil nihče drug kot Ronald Lauder, dedič kozmetičnega imperija Estée Lauder, ki je Trumpa poznal že več kot 60 let. Moška sta se po pisanju Guardiana srečala v 60. letih, ko sta obiskovala isto poslovno šolo. Lauder je nato nekaj vidnejših položajev zasedal med mandatom Ronalda Reagana.

Od Lauderjeve ideje do lova na Grenlandijo

Dedič kozmetičnega imperija je po Trumpovi prvi izvolitvi za predsednika njegovi kampanji namenil donacijo. Še istega leta je zatrdil, da predsedniku pomaga pri nekaterih najbolj kompleksnih diplomatskih izzivih. Svetovalec Bolton je za Guardian povedal, da je po sestanku s Trumpom leta 2018 o Grenlandiji govoril z Lauderjem. Ekipa iz Bele hiše je nato začela iskati načine za povečanje ameriškega vpliva na obsežnem arktičnem ozemlju pod danskim nadzorom.

Po izteku prvega Trumpovega mandata in porazu na volitvah se konkretno ni zgodilo nič. Uresničevanje Lauderjeve ideje se je obnovilo leta 2025 po Trumpovi vrnitvi. Kot je za Guardian dejal John Bolton, je to tipično za predsednika. "Koščke informacij, ki jih sliši od prijateljev, vzame za resnico. Njegovega mnenja ni mogoče spremeniti," je dejal. Trumpov lov na Grenlandijo se od Lauderjeve ideje tokrat razlikuje le v tem, da je predsednik za dosego cilja pripravljen poseči tudi po sili.

Ideja Trumpovega prijatelja, ki je ameriško zavzetje branil tudi v medijih, pa dobro sovpada z njegovimi poslovnimi interesi. "Leta sem tesno sodeloval z grenlandskimi podjetji in vlado ter tam ustvaril strateška vlaganja," je Lauder navedel v zapisu za New York Post.

Da je v posle na Grenlandiji vložil precej denarja, poročajo tudi mediji. Guardian navaja zapise iz danskih poslovnih registrov, ki kažejo, da je podjetje z naslovom v New Yorku in neimenovanimi lastniki v zadnjih mesecih kupilo več deležev na Grenlandiji. Eden od projektov tega podjetja je izvoz izvirske vode z otoka v Baffinovem zalivu. Med vlagatelji, ki naj bi se na Grenlandiji poleg tega zanimali tudi za pridobivanje elektrike s hidroelektrarnami, je po poročanju danskega časopisa tudi Lauder. Nejasno sicer ostaja, kako bi mu koristil morebitni ameriški prevzem otoka.

Skrhano prijateljstvo in obnovljene vezi

Lauderjeva domnevna vpletenost v oblikovanje ameriške zunanje politike dodatno poglablja dvome o navzkrižju interesov in osebnem bogatenju ljudi iz njegovega najožjega kroga.

Trumpova tiskovna predstavnica Karoline Leavitt je sicer dejala, da"niti predsednik niti njegova družina nikoli niso bili in nikoli ne bodo vpleteni v navzkrižje interesov."

Kot še piše Guardian, pa je Lauder očitno v nekem trenutku prekinil zavezništvo s svojim prijateljem. Leta 2022, ko Trump ni bil na položaju, je v klubu Mar-a-Lago gostil skrajno desnega Nicka Fuentesa. Lauder, predsednik Svetovnega judovskega kongresa, pa je Trumpovo odločitev o izbiri gostov ostro kritiziral in dejal, da je "nerazumljivo, da se kdorkoli sploh druži z njim", saj da je "virulentni antisemitski skrajnež in zanikovalec holokavsta". Lauder tako Trumpa med njegovo drugo predsedniško kampanjo ni podprl, je pa dedič kozmetičnega imperija ob Trumpovi vrnitvi v Belo hišo zgladil skrhane prijateljske vezi ter obnovil finančno podpro ameriškemu predsedniku.

Marca 2025 je tako po pisanju britanskega časnika Lauder prispeval 5 milijonov dolarjev organizaciji Maga Inc, zbiratelju sredstev za Trumpovo gibanje. Aprila pa naj bi bil na seznamu gostov na ekskluzivni večerji s predsednikom. Cena vstopnice je bila milijon dolarjev, končni znesek pa je bil prav tako nakazan organizaciji Maga Inc.

Lauderjevi interesi v Ukrajini

Prav takrat pa so se po pisanju Guardiana Lauderjevi poslovni interesi znova začeli prepletati s politiko Trumpove administracije. V javnost je namreč pricurljalo pismo iz novembra 2023, ki ga je vodja rudarskega podjetja TechMet naslovil na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. V njem je bil Lauder omenjen kot del konzorcija, ki si prizadeva pridobiti pravico do izkoriščanja nahajališča litija v vojno razdejani državi.

Lauder je takrat izjavil, da se o ukrajinskih rudninah s Trumpom ni osebno pogovarjal, je pa "to temo več let odpiral z deležniki v ZDA in Ukrajini in jo odpira še danes". Le nekaj tednov po Lauderjevi donaciji Maga Inc pa sta Washington in Kijev podpisala sporazum o skupnem izkoriščanju ukrajinskih rudnin. Ta dogovor je vsaj delno ohranil Trumpovo podporo Ukrajini po hudem prepiru, ki je med obiskom ukrajinskega predsednika izbruhnil v Ovalni pisarni. Srečanje med predsednikoma se je takrat kljub spodbudnemu začetku sprevrglo v hud prepir, Trump pa je ukrajinskega kolega celo prosil, naj zapusti Belo hišo.

Kot še piše Guardian, je Lauderjev konzorcij ta mesec v upravljanje prevzel nahajališče litija. Podjetje TechMet, ki vodi konzorcij, zadeve sicer ni želelo komentirati, prav tako ne Lauder. Njegovi poslovni partnerji na Grenlandiji in Bela hiša tudi niso odgovorili na prošnjo Guardiana za komentar.